Politična jesen 2025 razkriva resnico, ki je neprijetna, a nujna za razumevanje: Slovenija se pripravlja na parlamentarne volitve 2026 brez jasne vizije, brez strateškega konsenza in z zaskrbljujočo ignoranco do temeljnih fiskalnih vprašanj. Stranke nastajajo, se preoblikujejo in združujejo — a vse prevečkrat okoli osebnosti, ne idej.
Kadrovske priprave brez vsebinske globine
Uveljavljene stranke, kot so Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica, že oblikujejo volilne štabne strukture, prenavljajo programe in iščejo sveže kadre. Gibanje Svoboda se osredotoča na konsolidacijo po turbulentnem mandatu, SDS pa gradi kampanjo na preverjeni retoriki stabilnosti in varnosti. NSi se prenavlja po odhodu Tonina, SD in Levica iščeta novo identiteto.
Med novimi akterji izstopajo:
• Stranka Resni.ca (Zoran Stevanović) – boj proti sistemski korupciji, suverenizem, znižanje davkov, moč ljudem
• Demokrati (Anže Logar) – poudarek na sodelovanju, a brez jasne ekonomske vizije.
• Zaupanje (Karel Erjavec) – sredinska retorika, a brez konkretnih programskih temeljev.
• Stranka Vladimirja Prebiliča – regionalni pragmatizem, ki še išče nacionalni okvir.
• Miha Kordiš – napoveduje radikalno levo alternativo, a brez jasne strukture.
• Združeni DeSUS – vrača se z obljubami upokojencem, a brez odgovora na vprašanje, kako jih financirati.
• Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti – nova stranka štirih županov, ki združuje lokalne liste in zagovarja decentralizacijo države.
Vizija Slovenije 2026–2040: izgubljena priložnost ali strateški preboj?
Čeprav se Slovenija približuje parlamentarnim volitvam 2026, je razprava o dolgoročni viziji države presenetljivo odsotna. Politične stranke se osredotočajo na kratkoročne obljube, kadrovske prerazporeditve in taktične pozicije, medtem ko ključna vprašanja o prihodnosti države ostajajo neodgovorjena.
Kaj bi morala vizija Slovenije vsebovati?
Med letoma 2026 in 2040 bo Slovenija soočena z vrsto sistemskih izzivov, ki zahtevajo strateški pristop:
• Demografska kriza: starajoče prebivalstvo, odseljevanje mladih, pomanjkanje delovne sile.
• Podnebne spremembe: ekstremni vremenski pojavi, pritisk na vodne vire, energetska preobrazba.
• Digitalna transformacija: avtomatizacija, umetna inteligenca, kibernetska varnost.
• Geopolitična negotovost: redefinicija vloge Slovenije v EU, odnos do globalnih sil, varnostna politika.
• Fiskalna vzdržnost: omejen manevrski prostor zaradi dolga in primanjkljaja, potreba po reformi javnega sektorja
• Nezakonite migracije: porast nedovoljenih prehodov meje, pritisk na azilni sistem, vprašanje integracije in varnosti
· Prehranska samooskrba in energetska neodvisnost
Fiskalna politika: ignorirana, a ključna
Slovenija je leta 2025 sprejela nov Zakon o fiskalnem pravilu, ki usklajuje nacionalno zakonodajo z evropskimi smernicami. Fiskalna politika mora slediti srednjeročni poti, ki omejuje rast očiščenih izdatkov države. A politični diskurz to ignorira.
Zaveza Natu: 5 % BDP za obrambo — kdo bo to plačal?
Na vrhu zveze NATO v Haagu je predsednik vlade Robert Golob podpisal zavezo, da bo Slovenija do leta 2035 za obrambne in varnostne namene namenjala do 5 % BDP. Če bi to uresničili že danes, bi to pomenilo več kot 3,5 milijarde evrov letne porabe — več kot celoten proračun za zdravstvo.
Vlada trdi, da bo financiranje postopno, z letnim povečevanjem za 0,2 % BDP, in da bo pregled izveden leta 2029. A kritiki opozarjajo:
• Zaveza je bila sprejeta mimo soglasja koalicijskih partnerjev.
• Ni jasno, iz katerih proračunskih virov bo to financirano.
• Vlada ne predlaga zmanjšanja porabe na drugih področjih, temveč nadaljuje z obljubami o višjih socialnih transferjih.
Nihče ne govori o zmanjšanju porabe — razen Resni.ca
V predvolilnih programih večine strank ni zaznati niti ene resne zaveze k zmanjšanju državne porabe. Namesto tega se obljubljajo višji transferji, davčne olajšave in nove investicije — brez jasnega vira financiranja.
Edina stranka, ki javno zagovarja zmanjšanje javne porabe, je Resni.ca. Njihov program vključuje vitkejšo državno upravo, racionalizacijo proračunskih izdatkov in strogo fiskalno odgovornost. V času, ko se večina izogiba neprijetnim temam, je to redka in pogumna pozicija.
Stranka Resni.ca: vsebinska izjema v času politične praznine
Med množico novih političnih projektov, ki se večinoma osredotočajo na osebnosti in taktiko, izstopa stranka Resni.ca kot ena redkih, ki ponuja jasno artikuliran program z ideološko hrbtenico.
Ničelna toleranca do korupcije
Resni.ca postavlja boj proti sistemski korupciji kot prvo točko svojega programa. Po njihovih ocenah se v Sloveniji letno izgubi več milijard evrov javnega denarja zaradi korupcijskih praks. Njihov cilj je popolna transparentnost javne porabe in odgovornost nosilcev oblasti.
Suverenizem kot temelj demokracije
Stranka zagovarja model suverenistične demokracije, ki naj bi nadomestil obstoječo “izkrivljeno liberalno demokracijo”. Slovenija mora ponovno vzpostaviti nacionalno avtonomijo v odločanju — tako v odnosu do EU kot do
Zmanjšanje davkov za večjo blaginjo
Resni.ca zagovarja znižanje davčnih obremenitev, saj verjame, da nižji davki pomenijo večjo kupno moč, večjo gospodarsko aktivnost in posledično višjo rast BDP.
Politična jesen bo še vroča. Ne zaradi vremena, temveč zaradi vse večje napetosti med obljubami in realnostjo. Še dan danes odmevata predvolilni obljubi, ki sta ju podala Tanja Fajon (SD) in Luka Mesec (Levica), a se v praksi nista uresničili. Obe sta bili predstavljeni kot ključni stebri socialne politike, a sta po volitvah trčili ob realnost sistema in zmogljivosti države. Oba politična akterja, ki sta obljube podala, pa obljub ne komentirata več.
Tanja Fajon: »V 30 dneh do specialista«
Pred volitvami leta 2022 je predsednica SD Tanja Fajon obljubila, da bo vsak državljan v Sloveniji imel dostop do specialista v največ 30 dneh. To je bila osrednja točka zdravstvenega programa SD, predstavljena kot odgovor na nevzdržne čakalne dobe, ki so v nekaterih primerih presegale 300 dni.
Obljuba je temeljila na več ukrepih:
• urgentni program odpravljanja zaostankov v vrednosti 200 milijonov evrov,
• plačilo vseh storitev, ki jih javni zavodi opravijo nad dopustno čakalno dobo,
• reorganizacija upravljanja javnih zdravstvenih zavodov.
Realnost leta 2025:
• Po podatkih NIJZ je več kot 153.000 ljudi še vedno nedopustno čakajočih.
• Čakalne dobe za nekatere preglede (npr. kardiolog, urolog, revmatolog) še vedno presegajo 100–300 dni.
• Sistem ambulant za neopredeljene je le začasna rešitev, ki ne nadomešča dostopa do specialistov.
Obljuba je ostala neizpolnjena, kar je sprožilo kritike, da je šlo za predvolilno zavajanje, ne pa za izvedljiv načrt. Tudi znotraj koalicije ni bilo enotne podpore za sistemske spremembe, ki bi zahtevale večje posege v organizacijo zdravstva.
Luka Mesec: »Zgradili bomo 30.000 stanovanj«
Minister za delo Luka Mesec je pred volitvami napovedal gradnjo 30.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030, kar naj bi reševalo stanovanjsko krizo in omogočilo dostopno bivanje za mlade, družine in socialno ogrožene.
Obljuba je temeljila na:
• mešanem financiranju (proračun, davki, obveznice),
• davku na prazne nepremičnine,
• sistemskem viru za gradnjo neprofitnih stanovanj.
Realnost leta 2025:
• Vlada zdaj govori o 3000 stanovanjih do leta 2026, nato pa o 2000 letno, če bo mogoče.
• Luka Mesec je priznal, da je treba zmogljivosti za gradnjo šele vzpostaviti.
• Večina projektov je v fazi načrtovanja, gradbenih dovoljenj ali prenosa zemljišč.
Obljuba o 30.000 stanovanjih je bila zamenjana z bolj zadržanimi številkami, kar je sprožilo očitke o zavajanju volivcev. Kritiki opozarjajo, da je bila obljuba politično motivirana, brez realne ocene zmogljivosti trga in birokratskih ovir.
Z leti postaja vse bolj očitno, da politiki podajajo všečne obljube volilcem pred volitvami zgolj zaradi lažje izvolitve, sami pa se zavedajo, da tovrstnih obljub ne bodo mogli izpolniti.
Vlada Republike Slovenije v letu 2025 deluje pod vtisom neizpolnjenih obljub, pomanjkanja strateške vizije in vse večje odtujenosti od volivcev. Kljub napovedim o reformah na področju zdravstva, stanovanjske politike in javnih medijev, se ključni zakoni sprejemajo počasi ali ostajajo v fazi načrtovanja. Fiskalna politika je nejasna, komunikacija z javnostjo pa pogosto zamegljena z všečnimi gesli, ki ne prenesejo resne analize.
Namesto da bi vlada gradila zaupanje z dejstvi in rezultati, se zdi, da upravlja predvsem z vtisi. V času, ko bi morala biti transparentnost in odgovornost temelj vladanja, ostajata ti dve vrednoti na stranskem tiru.
Volivci naj ne nasedajo praznim obljubam, ki se ciklično ponavljajo ob vsakih volitvah, a se redko uresničijo. Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da je politični marketing pogosto glasnejši od dejanske vsebine.
Ali lahko slovenski volilci ponovno odpuščajo zavajanja tudi na prihajajočih državnozborskih volitvah?
