Poletje 2025 se je v slovenski politiki zaključilo z zanimivim premikom v javnem mnenju. Čeprav se vrstni red najbolj priljubljenih strank ni bistveno spremenil, pa podrobnejši pogled na avgustovske ankete razkriva pomembne trende: utrjevanje desnice, nihanja v sredini in stagnacijo levice. V ozadju pa ostaja visoka stopnja neopredeljenosti, ki kaže na politično utrujenost in nezaupanje volivcev.
Po podatkih ankete Mediane bi Slovenska demokratska stranka (SDS) prejela 21,8 % glasov, kar je rahlo manj kot julija. Kljub temu ostaja najmočnejša politična sila v državi. Tudi anketa Valicona potrjuje podobno sliko: SDS z 21,9 % vodi pred vsemi, a brez večjega zagona.
Janez Janša, ki je poleti okrepil svojo medijsko prisotnost in se osredotočil na kritiko vlade, ohranja trdno jedro volivcev. A vprašanje ostaja: ali lahko SDS preseže svoj običajni domet in nagovori neopredeljene volivce?
Gibanje Svoboda, ki je v juliju beležilo opazen padec, se je avgusta nekoliko pobralo. Po Mediani bi prejelo 18 %, kar je povratek na junijsko raven. Valicon pa jim pripisuje 18,4 %, kar je še vedno manj kot v prejšnjih mesecih.
Robert Golob se je poleti umaknil iz žarometov, kar je morda pripomoglo k umiritvi javnega mnenja. A stranka ostaja pod pritiskom: notranje napetosti, neizpolnjene reforme in šibka komunikacija z javnostjo so razlogi, da Svoboda ne zmore več nagovarjati širšega kroga volivcev.
Socialni demokrati (SD) so avgusta prejeli 6,3 % po Mediani in 7,8 % po Valiconu. Levica pa se giblje med 3,6 % in 4,7 %, kar kaže na stagnacijo in izgubo vpliva.
Obe stranki se soočata z istim izzivom: kako nagovoriti mlade, progresivne volivce, ki se vse bolj nagibajo k nevladnim gibanjem ali se politično sploh ne opredelijo. Brez jasne vizije in svežih obrazov ostajata ujeti v preteklosti.
Stranka Resni.ca je avgusta prejela 4,2 % po Mediani in 7,6 % po Valiconu, kar jo postavlja v položaj resnega igralca na robu parlamentarnega praga. Po raziskavi IJEK pa bi lahko prav Resni.ca postala jeziček na tehtnici pri sestavi prihodnje koalicije. Stranka, ki jo vodi Zoran Stevanović, je nastala iz državljanskega gibanja in se profilira kot proti-sistemska, suverenistična in antikorupcijska alternativa. Retorika stranke je neposredna, pogosto provokativna in usmerjena proti “političnemu kartelu zadnjih 30 let”
Demokrati se gibljejo med 3,9 % in 6,8 %, NSi pa med 3,8 % in 4,3 %. Gre za stranki, ki se borita za sredinski prostor, a jima manjka konsistentna identiteta.
NSi je po odhodu Mateja Tonina v fazi preoblikovanja, Demokrati pa iščejo ravnotežje med konservativnimi vrednotami in modernim nastopom.
Pirati, Vesna, SNS, SLS in Glas upokojencev se gibljejo med 1,5 % in 3,6 %. Čeprav ne dosegajo praga za vstop v parlament, pa lahko v primeru nizke udeležbe ali predvolilnih zavezništev odigrajo pomembno vlogo.
Zlasti Vesna in Pirati nagovarjajo okoljsko ozaveščene volivce, a jim manjka organizacijska moč. SNS in SLS pa stavita na nostalgične volivce, ki iščejo “stare vrednote”.
Neopredeljeni volivci: največja neznanka
Po Mediani je delež neopredeljenih avgusta padel z 27,2 % na 17 %, kar kaže na večjo odločnost volivcev. Valicon pa beleži 11,9 % neopredeljenih. To je še vedno velik bazen, ki lahko premeša karte pred volitvami.
Vprašanje je, kdo bo znal nagovoriti te volivce. Doslej se zdi, da SDS in Svoboda najbolje izkoriščata ta prostor, a brez jasne alternative lahko volilna udeležba ostane nizka.
Avgustovske ankete kažejo na stabilnost na vrhu, a tudi na razdrobljenost spodaj. Slovenija vstopa v jesen z razmeroma predvidljivo politično sliko, a brez jasne vizije za prihodnost.
Če se bo trend nadaljeval, bomo na naslednjih volitvah priča boju med SDS in Svobodo, medtem ko se ostale stranke borijo za preživetje. A v ozadju se krepi nezadovoljstvo, ki lahko v prihodnosti rodi nove politične sile — ali pa poglobi apatijo. Vsekakor pa lahko nove volitve prinesejo kar nekaj novih igralcev na parlamentarnem parketu, stari obrazi pa nimajo avtomatično zagotovljene izvolitve na političnem parketu.
