
Ljubljana, 3. oktober 2025 – V torek zjutraj dne 30.9.2025 je slovensko javnost presenetila novica o hišni preiskavi pri nekdanjem notranjem ministru Alešu Hojsu. Preiskavo je izvedel posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva (SDT), pristojen za preiskovanje uradnih oseb s posebnimi pooblastili. Po Hojsovih besedah ga sumijo, da je leta 2021 kriminalni združbi Kavaški klan posredoval informacijo o prihajajoči policijski akciji. Dogodek je sprožil burne odzive v političnih krogih, medijih in javnosti.
Potek preiskave: sedem ur iskanja dokazov
Hišna preiskava se je začela ob 6.06 zjutraj, kar je Hojs sam objavil na omrežju X (nekdanji Twitter) z zapisom: »Ura 6.06 … Policija na mojem domu … Hišna preiskava … Volitve so blizu!«. Preiskovalci so pregledali njegovo hišo, osebni avtomobil in zasegli mobilne naprave. Po sedmih urah je bila preiskava zaključena.
Hojs je pred novinarji pojasnil, da ga sumijo, da je od neznanega storilca na policiji dobil informacijo o načrtovani hišni preiskavi proti Kavaškemu klanu in jo nato posredoval članom te kriminalne združbe. Na vprašanje, ali je to res storil, je odgovoril: »Vprašanje je res neumno.«
Preiskovalci so odredbo označili kot »interno«, kar pomeni, da Hojs ne sme razkriti njene vsebine. Po informacijah portala N1 naj bi Hojs in njegov odvetnik Franci Matoz zahtevala umik oznake tajnosti, da bi lahko javnosti predstavila vsebino odredbe.

Kavaški klan: ozadje ene najnevarnejših združb na Balkanu
Kavaški klan je kriminalna združba, ki izvira iz Črne gore in je znana po preprodaji drog, orožja in pranju denarja. Po podatkih Europola ima klan celice v več evropskih državah, tudi v Sloveniji. Leta 2021 je slovenska policija v sodelovanju z mednarodnimi organi izvedla obsežno akcijo proti slovenski celici klana.
Če se bo sum proti Hojsu izkazal za utemeljen, bi to pomenilo, da je nekdanji notranji minister zlorabil svoj položaj in ogrozil varnostne postopke proti eni najnevarnejših kriminalnih združb v regiji.
Hojs: politična motivacija in »déjà vu«
Po končani preiskavi je Hojs dogajanje označil za politično motivirano. Spomnil je na afero Patria in poskus zasega strežnikov na sedežu SDS pred volitvami ter dodal, da gre za »že viden scenarij«.
Njegov odvetnik Franci Matoz je dejal, da »ni nikakršne podlage za izdajo odredbe« in da gre očitno za »predvolilni čas«. Tudi predsednik SDS Janez Janša se je odzval na omrežju X z zapisom: »Nesposobnost, laž, represija – vsi totalitarni režimi ubirajo isto pot. In tudi končajo podobno.«
Stevanovićev odziv: »Če je res, je to veleizdaja«
Med prvimi, ki so se javno odzvali na preiskavo, je bil predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović. Na svojem Facebook profilu je zapisal:
Stevanović je pozval k popolni transparentnosti postopka in zahteval, da se odredba za hišno preiskavo razkrije javnosti. Po njegovem mnenju je »nedopustno, da se nekdanji minister skriva za oznako ‘interno’, medtem ko javnost nima vpogleda v razloge za tako resen ukrep«.
Obenem je opozoril, da »ne sme biti nobene tolerance do političnih elit, ki zlorabljajo položaj za zaščito kriminala«. Dodal je, da bo stranka Resnica zahtevala sklic nujne seje odbora za notranje zadeve, kjer bodo zahtevali pojasnila SDT in ministrstva za pravosodje.
Odzivi oblasti: zadržanost in zaupanje v institucije
Predstavniki aktualne oblasti so bili v izjavah zadržani. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je za RTV Slovenija dejala, da je za hišne preiskave izvedela iz medijev, a da verjame »v neodvisno delo policije, vseh organov odkrivanja, pregona in sodstva«.
Minister za obrambo Borut Sajovic je poudaril, da »imamo usposobljene organe, ki bodo stvari opravili tako, kot je v skladu z zakonom«. Na Hojsovo namigovanje o politični motiviranosti preiskave je odgovoril, da bodo volitve redne, »predčasne volitve pa so mokre sanje določenih ljudi od tistega aprila leta 2022«.
Pravna stroka: sum je izjemno resen
Pravni strokovnjaki opozarjajo, da gre za izjemno resen sum. Profesor kazenskega prava dr. Blaž Ivanc je za medije dejal, da »če se potrdi, da je minister razkril tajne podatke kriminalni združbi, gre za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, ki ima lahko tudi elemente pomoči hudodelski združbi«.
Obenem je opozoril, da mora SDT ravnati izjemno previdno, saj gre za občutljivo zadevo, ki lahko vpliva na politično stabilnost. »Preiskava mora biti temeljita, a tudi hitra. Javnost ima pravico vedeti, ali je nekdanji minister res ogrozil varnost države.«
Preiskava, ki presega politiko?
Hišna preiskava pri Alešu Hojsu zaradi suma sodelovanja s Kavaškim klanom ni zgolj politični dogodek — je preizkus zaupanja v pravno državo, integriteto institucij in odgovornost nosilcev javnih funkcij. Če se bo izkazalo, da je nekdanji minister res posredoval tajne podatke kriminalni združbi, bo to pomenilo enega najresnejših varnostnih incidentov v zgodovini samostojne Slovenije.
Odziv Zorana Stevanovića je pokazal, da obstaja politična volja za zahtevo po odgovornosti, ne glede na politično pripadnost. V prihodnjih tednih bo ključno, da organi pregona delujejo neodvisno, pregledno in učinkovito — saj gre za več kot le enega politika. Gre za zaupanje v državo.

