Duševno zdravje postaja ena najpomembnejših tem sodobne družbe, a pogosto ostaja v senci fizičnega zdravja. Še posebej občutljivo je obdobje nosečnosti in zgodnjega materinstva, ko se ženske, pa tudi njihovi partnerji, soočajo z velikimi telesnimi, čustvenimi in socialnimi spremembami. V Sloveniji se v zadnjih letih vse več govori o obporodnih duševnih stiskah, ki jih strokovnjaki ocenjujejo kot podcenjen, a zelo razširjen pojav.
Obdobje veselja, pa tudi ranljivosti
Pričakovanje otroka je za večino družin eno najlepših življenjskih obdobij, a hkrati tudi eno najbolj stresnih. Po podatkih raziskav se približno vsaka peta ženska v času nosečnosti ali po porodu sooča z različnimi oblikami duševnih stisk – od tesnobe, občutkov nemoči in osamljenosti do poporodne depresije. Težave se pogosto pojavijo neopazno, saj se od matere pričakuje, da bo v tem času predvsem srečna in izpolnjena.
Zdravniki opozarjajo, da so duševne stiske v nosečnosti in po porodu povsem normalen pojav, ki pa ga družba pogosto stigmatizira. Kot pravi psihiatrinja dr. Maja Rus Makovec:
»Stiske mamic so realne in pogoste. Največja težava je, da se o njih premalo govori in da jih marsikatera ženska doživlja kot osebni neuspeh.«
Kako jih prepoznati?
Obporodne stiske se lahko kažejo na različne načine. Najpogostejši znaki so:
-
občutki pretirane skrbi ali strahu,
-
občutek, da ženska ni dovolj dobra mati,
-
motnje spanja in apetita,
-
občutek praznine ali odtujenosti od otroka,
-
dolgotrajna žalost in izguba veselja do življenja.
Čeprav se zdi, da so to individualne težave, imajo pomembne posledice tudi za otroka in družino kot celoto. Nezdravljena poporodna depresija lahko vpliva na razvoj otrokovega čustvenega in socialnega sveta.
Pomoč in podpora v Sloveniji
V zadnjih letih Slovenija krepi prizadevanja za izboljšanje podpore materam v tem občutljivem obdobju. V nekaterih porodnišnicah že delujejo specializirani timi za duševno zdravje, poleg tega pa so na voljo svetovalnice in programi psihološke pomoči, ki so namenjeni tako materam kot očetom.
Veliko vlogo imajo tudi nevladne organizacije, ki ponujajo podporne skupine, telefonske linije in delavnice. Med pomembnejšimi je zavod Svetovalnica za duševno zdravje mater in otrok, ki je v zadnjih letih postal nepogrešljiv vir pomoči za številne družine.
Kaj lahko storimo kot družba?
Ključno je, da o obporodnih stiskah govorimo odprto in brez predsodkov. Potrebujemo več ozaveščanja, več usposobljenih strokovnjakov in lažji dostop do psihološke pomoči. Prav tako je pomembno, da družina in širše okolje prepoznata znake stiske ter materi ponudita podporo, ne pa kritike.
Kot pravi ena od mater, ki je svojo izkušnjo delila javno:
»Največja pomoč je bila, ko sem končno spregovorila na glas. Takrat sem ugotovila, da nisem sama.«
Kje poiskati pomoč?
Če se znajdete v duševni stiski, se lahko obrnete na:
-
TOM telefon: 116 111 (za otroke in mladostnike),
-
SOS telefon za ženske in otroke: 080 11 55,
-
Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur na dan, anonimno),
-
Zavod Zadihaj / Svetovalnica za duševno zdravje mater in otrok,
-
Osebnega zdravnika ali ginekologa, ki vas lahko napoti naprej do strokovnjaka za duševno zdravje.
Pogled naprej
Duševno zdravje v obporodnem obdobju je tema, ki ne sme več ostajati na robu. Slovenija ima dobre temelje, a še veliko dela pred sabo. Če bomo kot družba znali prepoznati ranljivost in ponuditi pravočasno pomoč, bomo naredili velik korak k temu, da bo rojstvo otroka resnično obdobje veselja – in ne tihega trpljenja.
